Krožni izlet 1
Z JERUZALEMA NA PANONSKE RAVNICE
Ljutomer–Ormož–Beltinci–Moravske Toplice–Apače–Cerkvenjak–Ljutomer
Severovzhod Slovenije mnogi premalo poznamo. Oddaljenost od velikih mestnih središč in vsakodnevnega vrveža je največja prednost krajev, skozi katere bomo križarili na krožni poti z Jeruzalema na Panonske ravnice, se pomudili v Srednjih Slovenskih goricah in se vrnili v Prlekijo.
Pot povezuje Ljutomer, Ormož, Beltince, Moravske Toplice, Apače in Cerkvenjak ter nas vodi po zlatih poljih med valovitimi griči, kjer lahko najdemo stik z naravo, začutimo pristen utrip vasi in spoznamo gostoljubnost domačinov, ki s ponosom negujejo dediščino svojih prednikov.
LJUTOMER, MESTO PRESEŽKOV
Sprva Luttenberg, nato Lotmerk in danes Ljutomer. Prestolnica Prlekije, dežele štorkelj in termalnih vrelcev, odlične vinske kapljice in slastnih jedi, bogate kulturne in naravne dediščine ter gostoljubnih ljudi. Ljutomer, kjer so imeli šolo že davnega leta 1545, je kraj prvega slovenskega tabora (9. avgusta 1868 je tu zaživela ideja o Zedinjeni Sloveniji), prvega filmskega zapisa, prve samopostrežne trgovine na Slovenskem (1958), prvih kasaških dirk in prvega slovenskega kasaškega društva ter drugega na svetu (1875).
Sprehod med mogočnimi hrasti v Parku 1. slovenskega tabora in obisk Splošne muzejske zbirke Ljutomer ter Muzeja Ljutomerski kasač pri hipodromu navdušijo ljubitelje zgodovine, zelo zanimiva izkušnja pa je tudi obisk Lončarstva Žuman s 140-letno tradicijo.
ČEZ JERUZALEM V ORMOŽ
Ljutomersko-ormoške gorice je bolje raziskovati peš ali s kolesom kot pa z avtodomom, saj lahko bolj polno uživate v razgledih in na postankih. Slovenski Jeruzalem vas bo zagotovo navdušil z vožnjo po panoramski cesti med vinogradi, ki vas pripelje v Ormož, deželo šipona in pogač. Čarobna pokrajina, katere ravnica in blago hribovje sta idealna za šport, je gostoljubna oaza za vse, ki želijo naravo doživeti in okusiti. Kolesarske in pohodniške poti vodijo zlasti v gorice, pa tudi do Naravnega rezervata Ormoške lagune. Te so pravi raj za ornitologe – v toplejšem delu leta lahko opazite skoraj 2 tretjini slovenskih vrst ptic, od oktobra do februarja pa tam kraljujejo gosi, ki se jih ponoči, potem ko so čez dan odletele do 70 km stran, zbere tudi do 5.000!
Sprehodite se še po starem jedru Ormoža in obiščite Ormoški grad z muzejem in parkom eksotičnih dreves, veseli pa vas bodo tudi v večjih in manjših vinskih kleteh, v katerih dozorevajo odlična vina – blizu gradu je, na primer, največja slovenska vinska klet P&F Jeruzalem Ormož, ki sega 25 m globoko.
BELTINŠKA LJUBEZEN
Iz Ormoža se vrnete proti severu, tokrat skozi Kog na vzhodnih obronkih Jeruzalema, ob hrvaški meji mimo Razkrižja, nato prečkate Muro in se odpeljete po ravnicah do Beltincev. Srčika slovenske žitnice je tipično panonska, z malo gozdovi in največjim naravnim bogastvom – rodovitno prstjo, zaradi katere njive, vrtovi in sadovnjaki pridne roke nagradijo z veliko odličnimi pridelki, ki jih s pridom uporabijo predvsem v kulinariki. Neokrnjena narava ob Muri največ pozornosti vzbudi na Otoku ljubezni v Ižakovcih, kjer si lahko privoščite nekaj za pod zob, srknete Ljubezenski napoj in napolnite baterije na pravi energijski točki (na PZA lahko tudi prenočite ali pa le oskrbite vaš avtodom). Seveda so Beltinci povezani tudi z znamenitim brodom in plavajočim mlinom na Muri, ljubitelje baroka pa navdušita dvorec s parkom in neobaročna cerkev sv. Ladislava.
Reka Mura omogoča tudi pustolovščine – denimo vožnjo z raftom, če so vam tovrstne aktivnosti blizu.
V MORAVSKE TOPLICE NA SPROSTITEV IN KOLO
Iz Beltincev se lahko do Moravskih Toplic peljete po glavni cesti skozi Rakičan in mimo Murske Sobote ali pa naredite ovinek skozi Bogojino, kjer je Plečnikova Bogojanska cerkev.
Sredi neskončne ravnine, posejane z griči, ki ravno prav razgibajo pokrajino, vas Moravske Toplice navdihnejo s sproščenostjo, dobrim počutjem in domačnostjo, hkrati pa so razgibane in živahne na vsakem koraku. Tam se lahko kopate v soncu ali pa v zdravilni, črni termo-mineralni vodi Term 3000, ki s ponudbo umirjenega wellnessa ter drugih storitev za krepitev zdravja in dobrega počutja nagovarjajo malce zrelejšo in mirnejšo populacijo, hkrati pa s tobogani in adrenalinskim parkom navdušijo tudi mlajše.
Po skoraj 100 km urejenih pohodniških in približno 250 km kolesarskih tematskih poti različnih dolžin in težavnosti lahko raziskujete okoliške vasi, kjer vas čakajo sladka razvajanja (na primer izdelava lectovega srca ali čokoladne praline) in slastne jedi – ko boste prebirali jedilnike, bodite pozorni na dödole, bograč, langaš in krapce. Če so Prleki vrhunski vinarji, so Prekmurci ponosni na svojo kulinariko, oboji pa imajo odlično gibanico.
APAČE S KOLESOM ALI KOČIJO
Po prekmurskih doživetjih se preselite na Štajersko, v Apače. Tik ob avstrijski meji, med obronki Slovenskih goric in mogočno Muro, je nova priložnost za pohod ali kolesarsko turo. V 21 vaseh te občine so namreč številne kulturne in naravne znamenitosti, kot so Cerkev Marijinega vnebovzetja z znamenito gotsko rozeto v Apačah in zapuščen, a mogočen dvorec Freudenau (oz. Meinlov grad) v Črncih, ki je sicer zaprt za obiskovalce, vendar kar vabi, da se pogled ustavi na njem.
Kolesarjenje ob Muri vas pripelje do kolesarsko-pohodniškega mostu čez Muro v Črncih, ki je tudi meja z Avstrijo, ali pa do vasi Plitvica in vinogradništva Steyer, kjer si lahko privoščite kozarec dišečega traminca. Posebno doživetje je vožnja s kočijo po Apaškem polju in ob Muri, s katero vas popelje kočijaž Tomaž, ribiči pa boste najbolj veseli podatka, da je pri ribnikih Zgornje Konjišče pri ribiškem domu tudi parkirišče za avtodome (brez oskrbe) – tu si oglejte deblo hrasta, ki je bilo zakopano v produ kar 1.400 let in velja za očeta panonskih hrastov.
CERKVENJAK ZA RAZISKOVALCE
Od ribnikov skozi Benedikt nato vijugate med Srednjimi Slovenskimi goricami do Cerkvenjaka, občine na gričevnatem svetu med Pesnico in Ščavnico. Najbolje je parkirati pri gasilskem domu (če imate srečo, da so gasilci tam, jih poprosite, naj vas spustijo na stolp po razgled), saj njegovo okolico krasijo kapelica, klopotec in cepič žametne črnine z Lenta, ki mu pravijo Johanezova trta. Blizu sta tudi tipična cimprana hiša in pa nekdanja Tušakova vila z etnografsko muzejsko zbirko. Tam boste izvedeli zgodbo 3 generacij Tušakov, ki so gradili, in četrtega, ki je vse podrl, nato pa je objekt prevzel izvrsten kovinostrugar, restavrator in zbiratelj Feliks Rajh ter ga obnovil. Po njegovi zaslugi si lahko danes ogledate trgovino iz zlatih časov Tušakov, ki zbudi nostalgijo – na primer z izdelki, kot so prve steklenice Radenske in Frutka.
Sprehodite se tudi do vasi Brengova, tam vas smerokazi za rimsko gomilo XIV vodijo do Arheološkega parka Rimsko gomilno grobišče v Anželovem gozdu, kjer je odkopana 1 od 15 antičnih gomil.
NAZAJ NA IZHODIŠČU – IZBERITE TERME ALI RIBIČIJO
Iz Cerkvenjaka se vrnete na izhodišče poti v Ljutomeru. Morda najbolje čez podeželsko bližnjico skozi Smolince, kjer se lahko ob ribniku Ploj okrepčate (in na postajališču tudi prenočite z avtodomom).
Med vinogradi, sadovnjaki in polji vas cesta z nekaj ovinki pripelje do Male Nedelje, kjer Bioterme vse leto razvajajo obiskovalce z odlično prleško hrano, velikim in lepo urejenim postajališčem za avtodome, wellnessom ter bazeni. Za ljubitelje naštetega so Bioterme najboljša postojanka na prleško-prekmurski krožni poti. Če bi raje intimnejši postanek, pa lahko turo zaokrožite na PZA ob gramoznem jezeru Gezove jame, ki je danes krasno urejen ribnik, v Gostilni Trnek pa postrežejo z odličnim krapom in drugimi ribami. In ker si pred odhodom na turo v bližnjem Ljutomeru zagotovo niste ogledali vsega, to storite pred odhodom domov!
Petra Krnc Laznik, foto: arhiv MPZA in Fokusplus, Vina Steyer, arhivi destinacij – Ciril Ambrož, Danilo Ivančič, Jaka Knilpič, Marko Zabavnik et al.
POSTOJANKE NA POTI
