Krožni izlet 10
OD SNOVIKA DO PLANICE
Kamnik–Preddvor–Tržič–Kranjska Gora–Bled–Škofja Loka–Kranj–Domžale–Kamnik
Izlet je poslastica za ljubitelje gora, saj obišče najlepše kotičke Kamniško-Savinjskih Alp, obronke Karavank z razgledom na Julijske lepotce, Škofjeloško hribovje in gorenjske ravnice Ljubljanske kotline, pot pa je posejana s soteskami in slapovi, živahnimi srednjeveškimi mesti ter samotnimi domačijami, kjer vlada popoln mir.
Kamnik je po eni strani hitro dostopno izhodišče, po drugi pa so leta 2024 v Tuhinjski dolini odprli kar 2 nova kampa, ki ju lahko preizkusite pred odhodom – GoLife Center stavi na lep razgled, Eko Kamp Terme Snovik pa na knajpanje in kulinariko.
Iz Laz v Tuhinju odrinite proti Kamniku, tik pred mestom pa zavijte v Stahovico, kjer se začne dolina Kamniške Bistrice. Zaradi kolesarjev, ki polagajo v nepregledne ovinke, vozite previdno. Kmalu ste pri nihalki na Veliko planino, ki vas odpelje na krasno planšarsko doživetje – na sprehodu po planini obvezno pokusite pastirski sir trnič!
Naprej po dolini se lahko ob hudourniku Kamniška Bela sprehodite do 30 m visokega slapa Orglice, v okolici Doma v Kamniški Bistrici pa vas čakajo 3 zanimivosti – fantastična soteska Predaselj, ki si jo oglejte z naravnega mosta (v sotesko se spustite le v primerni obutvi!), Plečnikova lovska koča kralja Aleksandra in, seveda, romantično jezerce z izvirom Kamniške Bistrice.
PIVOVRSTNI KAMNIK
Nazaj v Kamnik, kjer znova stisnite zobe in (ob lepem vremenu) potegnite še do Arboretuma Volčji potok, nato pa si dajte duška v nekdanji prestolnici dežele Kranjske.
Sprehod začnite na gradu Zaprice, kjer domuje Kamniški muzej. Sledi najlepša kamniška ulica Šutna, na kateri so Sadnikarjev muzej, farna cerkev Marije brezmadežne z ločenim zvonikom in rojstna hiša Rudolfa Maistra, ki so mu Kamničani s številnimi prireditvami posvetili leto 2024 (150. rojstni dan, 100 let častnega meščanstva in 90. obletnica smrti).
Na vrhu Šutne na spreglejte stopnic na mestni balkon Mali Grad, kjer stoji dvonadstropna romanska kapela, edina priča tamkajšnjega grajskega kompleksa iz 11. stoletja, in sestopite na prav tako lep Glavni trg s kavarnami in TIC-em.
Po krasen razgled se lahko vzpnete še na Stari grad z Grajskim gostiščem, nato pa se prepustite tamkajšnji glavni specialiteti – domačemu pivu, ki je (tudi) zaradi fenomenalne kamniške vode zares pivovrstno. Prijavite se lahko na voden ogled z degustacijo Pot piva (www.beerway.si) ali pa samostojno obiščete katerega od 4 pivovarjev. To so: Barut B & B v nekdanji smodnišnici, Menin’c na Menini planini, največji kamniški pivovar Maister na obrobju starega jedra in najstarejša od aktualnih pivovarn – Mali grad v predmestju Kamnika, kjer imajo tudi picerijo s točilnico (8 pip z domačimi zvarki).
GRADOVI POD STORŽIČEM
Iz Kamnika se odpeljite v Tunjice (Naravni zdravilni gaj) in ob Tunjiščici nadaljujte v Cerklje na Gorenjskem, od tam pa po neskončnih travnikih skozi Velesovo v Preddvor. Tam je osrednja izletniška točka jezero Črnava, kjer se na gladini lesketajo odsevi markantnega Storžiča, travnate Zaplate s Hudičevim borštom in cerkvic na okoliških gričih, kamor se lahko odpravite po številnih poteh.
Posebnost Preddvora so 4 gradovi – 1 je ruševina, 1 je zaseben, 2 pa lahko obiščete. Na gradu Turn je prenovljena spominsko sobo Josipine Turnograjske, ki se je tam rodila in preživela rano mladost, več vsebin pa ponuja grad Dvor – staro trgovino, lekarno, grajsko kapelo, odlično založeno grofovo vinsko klet in 20 bogato opremljenih spalnic ter soban, kjer se lahko eksponatov dotaknete, nanje sedete in se celo po grajsko oblečete za spominsko fotografijo!
Če so z vami otroci, se sprehodite še po tematsko-orientacijski poti Skrivnost preddvorskih štorkelj, nato pa skozi Bašelj nadaljujte na Golnik in po obronkih Kriške gore do Tržiča.
RAZKOŠJE TRŽIŠKIH POTI
Čeprav je Tržič predvsem pohodniško-kolesarski cilj, obiščite tudi stari del mesta s Tržiškim muzejem, ki deluje na več lokacijah. Osrednja razstava (stare tržiške obrti) je v Pollakovi kajži, kjer so uredili tudi Slovenski smučarski muzej. Kurnikova hiša (po pesniku Vojtehu Kurniku) je najstarejša hiša v mestu, Fužina Germovka pa najbolje ohranjena kovačija v Tržiču. Obiščete lahko še Tekčeve jaslice, več znamenitosti pa je v okolici.
Po najstrmejši in najlepši poti v Evropo se odpravite na Ljubelj. Tam je muzej edinega koncentracijskega taborišča na slovenskem ozemlju, ki je v letih 1943–1945 delovalo kot podružnica taborišča Mauthausen.
Med vračanjem v Tržič se lahko iz zaselka Lajb povzpnete do opuščenega Šentanskega rudnika živega srebra (ogled samo z vodnikom) in nad Podljubeljem obiščete Tominčev slap.
Ob Tržiški Bistrici se obvezno zapeljite na sprehod po Dovžanovi soteski z bogato geološko dediščino, po cesti nad sotesko pa nadaljujte do Medvodja, nad katerim je 15 m visok Stegovniški slap.
Nad Bistrico pri Tržiču vas čaka še kratek vzpon na razgledni pomol z ostanki gradu Altgutenberg (po domače Hudega gradu), od tam pa udarite bližnjico po panoramski cesti do Begunj, Žirovnice in Kranjske Gore.
ZABAVA POD PONCAMI
Po ščepcu dolce vite na kranjskogorski promenadi se ob reki Pišnici sprehodite do jezera Jasna s pestro (gostinsko) ponudbo. Nadaljujte do čarobnih Zelencev (izvir Save Dolinke) in zaspanega Podkorna s simpatično muzejsko igro pobega Kajžn’kova hiša, nato pa zavijte v Nordijski center Planica z odličnim PZA, kjer boste verjetno prespali. Tam se sprehodite v dolino Tamar, splezajte na velikanko (lahko z žičnico) in se spustite s Planica Zipline. (Vsaj) otrokom privoščite še vetrovnik, obiščite Muzej Planica in odigrajte partijo disc golfa ali curlinga. Če mulcem ni dovolj, jih odpeljite v Kekčevo deželo na novo igro pobega v naravi Misija Eliksir.
Po isti poti se vrnite v Gozd Martuljek, kjer vas na desni čakata Martuljška slapova, na levi pa ferati Hvadnik in Jerm’n. Tretja zgornjesavska ferata je v Mojstrani, kjer se spodobi tudi obisk Slovenskega planinskega muzeja z nekaj igrivimi vsebinami, vključno z igro Pobeg v bivak. Sprehodite se še do slapa Peričnik, nato pa se (namesto na Jesenice) zapeljite v dolino Radovna. Tam je na ogled etnološki muzej Pocarjeva domačija, v gostilni Psnak pa pokusite odlične ajdove krape in drugo domače.
NA BLEJSKO, RIKLIJEVO ALI ZLATO REZINO?
Z Radovne se spustite na Bled, kjer se za sprehod prva ponudi pravljična soteska Vintgar. Od tam nadaljujte na Jezersko promenado, kjer si po lastnem okusu privoščite blejsko klasiko – od plovbe s pletno na Blejski otok s cerkvico Matere božje in zvonom želja ali vožnje z odprto kočijo, ki jo vozi fijaker v tradicionalni opravi, do sprehoda mimo imenitnih vil (večinoma iz 19. stoletja) in pod mogočnim Blejskim gradom, ki si vsakokrat znova zasluži vzpon po razgled. V grajski restavraciji strežejo tudi novo blejsko sladico, Riklijevo rezino, s kakršno je pionir tamkajšnjega turizma občasno tolažil goste na strogi dieti (dobite jo tudi v restavraciji Zaka in v hotelu Triglav). Če ste na Bledu vsaj 3 dni, si lahko vsak dan privoščite drugo rezino: poleg izvirne Blejske in že omenjene Riklijeve imajo od lani tudi najnovejšo Zlato rezino s 24-karatni lističi (hotel Bled Rose).
Sprehodite se tudi po tematski Poti skulptur Slavka Oblaka, akademskega kiparja, ki je svojemu rojstnemu kraju podaril več del. Razstavljena so na najbolj markantnih točkah Bleda: Brstični vodnjak pred občinsko stavbo, Ciklama ob jezeru, Blejska ptica pred Festivalno dvorano, Grajski cvet v grajskem parku in Mati božja z detetom v kapeli na Blejskem gradu. Na njih so kode QR, ki vodijo na opis posameznega dela (www.obrazibleda.si).
Če ste na Bledu s podmladkom, za pohod izberite eno od 3 igrivih tematskih poti: Zlatorogovo okrog jezera, Godrnjačevo na Bohinjski Beli ali Začaran gozd na Homu v Zasipu. Ob dežju in mrazu lahko otroke pogrejete med obiskom Velike razstave Lego kock ali Čudežnih zverinic, tudi ogled filma Dežela pod Triglavom (Matevž Lenarčič) v Infocentru Triglavska roža Bled je čudovita izkušnja. Vse leto lahko drsate tudi v prenovljeni Ledeni dvorani Veseli, za družinsko kopanje in dričanje po toboganu pa je (poleg jezera) najboljši Wellness Živa.
PUŠTAL IN TRIJE GRADOVI
Ko zapustite Bled, v Lescah poiščite cesto za Kamno Gorico in Kropo. V vasi Jamnik pritisnite ikonično fotografijo cerkvice sv. Primoža in Felicijana, nato pa skozi Dražgoše in Železnike ter ob Selški Sori v Škofjo Loko. V mestu Škofjeloškega pasijona (Unesco) se čez Kamniti most podajte v lepo staro jedro – najprej na Loški grad z odličnim muzejem in parkom, kjer stoji tudi Škoparjeva (kmečka) hiša iz 16. stoletja.
Z gradu se spustite do Poljanske Sore. Prečkajte jo čez Hudičevo brv, kjer poiščite smerokaz za tematsko Pot v Puštal, ob kateri sta tudi Puštalski grad in muzejska Nacetova hiša. Po ogledu se vrnite pod Loški grad in pred vami je le še sprehod po promenadnem Mestnem trgu s prijetnimi lokali in čez Novi loški most na parkirišče.
V loški okolici je ogromno lepih pohodniških in kolesarskih ciljev. Naredite lahko tudi ovinek (25 km) do mogočne domačije Tavčarjev dvorec na Visokem pri Poljanah. Ko končate z Loko, obrnite na sever in se po Sorškem polju odpeljite v gorenjsko metropolo.
NA SOTOČJE SAVE IN KOKRE
V kranjskem TIC-u na Glavnem trgu se najprej prijavite za voden ogled Rovov pod starim Kranjem, ki so jih zgradili za zaklonišče med 2. svetovno vojno. Danes so namenjeni prireditvam in turistom, ki si ogledajo razstavo mineralov in fosilov ter rekonstrukcijo zaklonišča, kjer lahko doživijo celo simulacijo letalskega napada. V rovih je tudi Info center SOS Proteus z akvariji človeških ribic, ki so jih rešili ob poplavah.
Staro jedro Kranja je polno znamenitosti. Med obveznimi ogledi so razstave Gorenjskega muzeja na gradu Khislstein in v Mestni hiši (tam je tudi Kostnica), Prešernova hiša ter stopnišče z arkadami in vodnjakom, ki si ga je Jože Plečnik zamislil kot monumentalen vhod v mesto.
Na Glavnem trgu s Prešernovim spomenikom se povzpnite tudi na razgledni zvonik cerkve sv. Kanciana, s Pungerta, kjer je edini ohranjeni kranjski obrambni stolp, pa si z razgledne ploščadi oglejte 30 m globok kanjon Kokre – vanj se lahko spustite po lepo urejeni krožni poti.
Razgled in odlično kosilo vas čakata na Šmarjetni gori in Svetem Joštu nad Kranjem (oba sta dostopna tudi z avtomobilom), najlepši sprehod pa je v parku Brdo s 500 ha gozdov, drevoredov in ribnikov.
MLINI, ČEBELE IN SLAMNIKI
Iz Kranja se mimo brniškega letališča zapeljite v Domžale. Ležijo na obrobju Kamniškobistriške ravnine, na produ, ki ga je naplavila Kamniška Bistrica. Dobrih 10 m visoka Goričica s cerkvijo je edina vzpetina na tej ravnini, zato so Domžale z okolico idealne za družinsko raziskovanje s kolesom. Digitaliziranih in/ali označenih imajo več kot 20 poti, med njimi so tudi tematske, na primer mlinarska, čebelarska in slamnikarska. Na njih lahko spoznate bogato dediščino teh obrti (s čebelarstvom se, seveda, ukvarjajo še danes). Najbolj unikatna med njimi je slamnikarstvo, ki ima v Domžalah kar 300-letno tradicijo, o kateri priča Slamnikarski muzej, sodoben slamnik pa lahko kupite pri rokodelki Ani Cajhen v bližnjem Dolu pri Ljubljani.
Ker so Domžale postale mesto šele leta 1952, boste zaman iskali njihovo staro jedro. Ohranilo pa se je nekaj večjih trških hiš in drugih stavb, ki so vredne ogleda: Kulturni dom Franca Bernika, Flerinova lekarna, Menačenkova domačija, Godbeni dom s Slamnikarskim muzejem in nekaj drugih, podobo mesta pa je zaznamoval tudi Jože Plečnik. Njegovo dediščino najlažje spoznate na učni peš/kolesarski poti, ki vas v Domžalah popelje do Vrečarjeve in Bolharjeve hiše, cerkve Marijinega vnebovzetja, pokopališča in Zajčevega znamenja. V Dobu je Plečnik zasnoval krstilnico župnijske cerkve sv. Martina, na nekoliko bolj oddaljenem hribu Homec pa je sedma Plečnikova domžalska stvaritev, Pirnatova vila z izjemnim razgledom.
Prenočite lahko kar v Domžalah ali pa se vrnete na zaslužen počitek v Kamnik – na domače pivo in v Snovik, najvišje ležeče terme v Sloveniji.
Primož Longyka, foto: arhivi MPZA, Fokusplus, STO in destinacije – Aleš Frelih, Jošt Gantar, Amanda Gril, Jana Jocif, Tomo Jeseničnik, Aleš Komovec, Iztok Medja, Aleš Senožetnik, Boštjan Tacol et al.
POSTOJANKE NA POTI:
