Krožni izlet 5
OB KRKI, MIRNI IN SAVI
Brežice–Kostanjevica na Krki–Škocjan–Mirna–Zagorje–Sevnica–Krško–Kozje–Brežice
Krka, Mirna in Sava. Tri reke, ob katerih je vožnja potovanje skozi čas, saj se narava in bogata zgodovina povezujeta v zanimive zgodbe. Ob bregovih Krke šepeta tradicija, ob Mirni teče čas počasneje, Sava, najdaljša in najmogočnejša med njimi, pa prinaša energijo in vznemirjenje. Krožna pot je priložnost za odkrivanje skritih kotičkov na rečnih bregovih, za mirne noči pod zvezdami in svobodo postankov tam, kjer so razgledi najlepši. In kjer je reka, so tudi ribe.
Eden od boljših načinov raziskovanja Posavja, kamor poleg Brežic uvrščamo še Krško, Sevnico in Kostanjevico na Krki, je pohodništvo. Zlasti jeseni, ko ob vikendih poteka tradicionalni Posavski festival pohodništva.
NA SOTOČJU SAVE IN KRKE
Za izhodišče smo izbrali Brežice. Stari del mesta z najlepšo brežiško ulico Gasa, s prenovljenim Vodovodnim stolpom in mogočnim gradom, kjer si oglejte muzej in čudovito Viteško dvorano, naj bodo za uvod. Iz Brežic se odpravite na grad Mokrice na desnem bregu Save, kjer se med stoletnimi gozdovi razprostira igrišče za golf. Več kot 50 lovskih trofej z vsega sveta je na ogled v zasebnem Lovskem muzeju Polovič v Selih pri Dobovi, kjer je blizu še majhen Živalski park Na jasi, medtem ko so na bizeljskem ranču Pepito & prijatelji glavne alpake.
Brežiško okolico lahko raziskujete tudi po kolesarskih poteh. Na primer po vaseh na obronkih Kozjanskega, kjer si oglejte repnice – jame v kremenčevem pesku, kjer so nekoč hranili repo za krmo živine. In, seveda, ribičija, saj so lovni bregovi Krke, Save in Sotle ter 7 ribnikov pravi wellness za trnke!
NAŠE EDINO MESTO NA OTOKU
Iz Brežic se zapeljite do edinega slovenskega mesta na otoku. Kostanjevico na Krki nežno objema – reka Krka. Med sprehodom si poleg lesenih mostov oglejte zunanjost znamenitih stavb in poiščite največji sodoben stenski mozaik v Sloveniji. Mesto je vpeto med Krakovski pragozd (sprehodite se do najdebelejšega slovenskega Cvelbarjevega hrasta doba v Malencah), polja in hribovite Gorjance, ki so dali navdih tudi umetninam v parku Forma viva in Galeriji Božidar Jakac v nekdanjem cisterijanskem samostanu.
Preden se v Črneči vasi povzpnete na obnovljen obmejni stražni stolp, si lahko v toplejših mesecih ogledate še najatraktivnejših 300 m Kostanjeviške jame, ki pozimi gosti večjo kolonijo netopirjev.
ŠKOCJANSKA ZELIŠČA
Do Škocjana ni daleč. Kraj zaznamujeta farna cerkev sv. Kancijana in kamnit dvoločni most čez najdaljši slovenski potok Raduljo (33 km), ob katerem je krožna učna pot. Teh sicer v okolici Škocjana ne manjka – na Bučki se začne igriva družinska Mlinarjeva pot, za ljubitelje umetnostne zgodovine je tam Knobleharjeva pot, za jezikoslovce pa nekoliko daljša Metelkova. Vse poti, pohodniške in obe kolesarski, vodijo mimo ekoloških kmetij (največ v okolici Bučke), kjer lahko poleg sadja, domače moke in mesnin kupite tudi keramične izdelke.
Za konec se ustavite v dolini Goriškega potoka, kjer je ob 300-letni Rangusovi hiši Zeliščarski center jugovzhodne Slovenije – na pohodu po krožni poti z energijskimi točkami in gozdno knjižnico se boste ravno prav razgibali pred nadaljevanjem na Dolenjsko.
SPEČA LEPOTICA NA MIRNI
Skozi Mokronog in Puščavo pridete na Mirno, kjer sta v športnem parku med drugim tudi mini skakalnica in igrišče za odbojko na mivki, najbolj priljubljena pa je trim steza Trimmigo, ki se začne pri ribniku pod srednjeveškim gradom Speča lepotica (ni odprt za turiste) in jo lahko pod Brezovico podaljšate do Gomile, da na Ranču Aladin pobožate čisto pravo kamelo. Malo naprej je nekdanje gospostvo Lanšprež, zadnji dom Petra Pavla Glavarja z izjemnim kamnitim kozolcem. Ob vrnitvi na Mirno se potrudite na vzpetino, kjer je farna cerkev sv. Janeza Krstnika z edinstveno fresko Norca, lahko pa se vzpnete še na Debenec, najvišji vrh v okolici Mirne (547 m n. v.), za kar vas ob koncih tedna nagradijo z odličnimi domačimi jedmi na žlico in sladico.
KOLESARITE Z ROGLIČEM
Po cesti mimo ribnika in Migolice (kjer je doma pletar Anton Zakrajšek) skozi Gabrovko proti Litiji še pred Jablaniško dolino zavijete desno proti Veliki Preski in mimo slapa Sušjek do Podkuma, od koder se spustite v Zagorje ob Savi. Zagorska dnevna soba, kot prenovljenemu mestnemu trgu rečejo domačini, je najlepša zvečer – barvna glasbena fontana ima kar 90 osvetljenih šob.
V Lokah pri Kisovcu je Rudarski muzej Zagorje (za ogled interaktivne vsebine je potrebna najava), na rekreacijskem območju Evropark pod jadralskim vzletiščem Ruardi pa poleg PZA-ja vsakdo najde nekaj zase (lokostrelstvo, nogomet, otroško igrišče, fitnes na prostem, kolopark, 2 ribnika in še kaj).
Pohodnikom priporočajo vzpon na Zasavsko Sveto goro in Čemšeniško planino, največ pa se dogaja kolesarjem, ki imajo na razpolago Gorsko-kolesarski park Cilenca (4 proge downhill) in množico označenih smeri, vključno z najnovejšo kolesarsko potjo od Zagorja do Orehovice na Izlakah (10 km), na kateri vas tako ali drugače spremlja domačin Rogla.
SEVNIŠKI BRIVEC IN SALAMA
Po Zagorju se dolina Save zoži skoraj v sotesko, nato pa se v Radečah svet odpre v rodovitno ravnico, po kateri križarite do Sevnice; prav tiste, kjer je odraščala Melania Trump. Hribovit svet na obeh straneh reke je prepreden s potmi različnih težavnosti – za pohodnike, kolesarje in konjenike (www.bikeridewalk.si). Za najboljši razgled (ali za spust z zmajem oziroma jadralnim padalom) se povzpnite na Lisco (948 m n. v.). Manj zahteven je sprehod na vrh Ajdovskega gradca z arheološkim parkom – njegovo maketo si lahko ogledate v muzeju na srednjeveškem gradu Sevnica, ki vas bo na razglednem griču nad mestom prevzel s pravljično okolico, vinogradom na sončnih terasah in grajsko vinoteko ter kletjo modre frankinje.
Na sevniškem Glavnem trgu lahko (po predhodni najavi) v obnovljenem brivsko-frizerskem salonu Kreutz otrokom pokažete, kako so njihove (pra)babice in dedke strigli in brili v prejšnjem stoletju, pri obedu pa natakarja povprašajte, ali so ta dan kaj spekli iz sevniške voščenke, avtohtone sorte jabolk. In obvezno pokusite sevniško suho salamo – tako je dobra, da ji spomladi prirejajo najstarejšo Salamijado v Sloveniji (kamor imajo vstop le moški!).
KRŠKO: SPIDVEJ IN KARTING
Ob Savi je le nekaj ovinkov do Brestanice. Veduto kraja zaznamuje bazilika Marije Lurške, največja cerkev Posavja ter ena od 7 slovenskih bazilik, na 60 m visokem skalnem pomolu nad sotočjem potoka Brestanice in reke Save pa se bohoti grad Rajhenburg z muzejem.
Po ogledu nadaljujete v Krško. Tam ne izpustite Mestnega muzeja in muzejčka Spidvej v Sloveniji, ki so ga uredili v knjižnici.
Skozi Leskovec se zapeljite še do Brezovske Gore, kjer lahko od oktobra do aprila pozdravite netopirje v Ajdovski jami, še 10 minut dlje pa je dvorec Raka, ki v svojem jedru skriva enega najstarejših slovenskih gradov. Obkroža ga učna pot, 34 izvirno opremljenih soban pa si lahko ogledate po predhodni najavi.
Mimogrede, Krško ni le mesto spidveja, temveč imajo tudi Raceland, ki velja za najboljši karting v Sloveniji, za povrh pa je na odlični lokaciji – na poti proti naslednji etapi našega izleta.
KOZJANSKO NI LE JABOLKO
Po podeželski cesti se skozi Arnovo selo povzpnete med kozjanske griče. Nad bukovimi gozdovi Orlice vas prvi pozdravi najbolj grajski slovenski grad Podsreda, ki poleg muzejskih zbirk predstavlja tudi Kozjanski regijski park, z otroki pa lahko (po predhodni najavi) odidete še na grajski Lov na zaklad.
Z gradu se spustite v osrčje Kozjanskega parka. V Kozjem pokukajte v Šolo moje mame, kjer se je čas ustavil v prejšnjem stoletju. Za najlepši razgled sledite planinskim tablam za Vetrnik oziroma Županov vrh (709 m n. v.), na koncu ozke doline potoka Bister Graben vas pričakuje nekdanji mlin Kroflnova domačija, sicer pa na Kozjanskem ne manjka (ekoloških) kmetij, kjer lahko napolnite prtljažnik z ozimnico ter drugimi pridelki in izdelki – denimo Kukovičičev mlin, kjer vam mimogrede pokažejo, kako deluje mlin na kamne.
SKOZI BIZELJSKO V TERME
Namesto najkrajše poti (skozi Artiče) za vrnitev na izhodišče v Brežicah izberite malo daljšo, a zelo zanimivo cesto po Bizeljskem, kjer si lahko mimogrede ogledate že omenjene repnice in pokusite Isteničevo penino. Nato pa vas čaka največja dilema na izletu – na katerem termalnem PZA-ju prespati. Na izbiro imate rajsko razvajanje v termah Paradiso Dobova in kopanje s čateškim škratom v Termah Čatež s popolnoma prenovljeno Wellness riviero. V njihovi Digitalni sobani gradov Posavja pa lahko raziščete vse tiste, ki ste jih na izletu izpustili – predstavljeni so gradovi Brežice, Mokrice, Rajhenburg in Sevnica, nekdanji cistercijanski samostan Kostanjevica ter grajski ruševini Svibno in Kunšperk.
Petra Krnc Laznik, foto: arhivi MPZA, Fokusplus, STO in destinacije – Boštjan Colarič, Jošt Gantar, Lapego, Michael Matti, Rok Mlinar, Mario Skušek, Simon Srečkovič, Andrej Tarfila et al.
POSTOJANKE NA POTI:
