Krožni izlet 8
PO PODZEMLJU NA MORJE
Postojna–Divača–Sežana–Ankaran–Hrpelje - Kozina–Postojna
Na Krasu je kamen vladar, zemlja redkost, voda dragocenost, burja neizprosnost, Kraševec pa mojster, ki si je iz kamenja zgradil hiše, v trdi zemlji zasadil trto, uredil lokve in kale, z burjo pa suši pršut. Preplet dveh svetov, v katerem se stikajo naravna in kulturna čudesa, nas vodi iz podzemlja na morje in združuje najboljše, kar ponujajo občine Ankaran, Divača, Hrpelje – Kozina, Postojna in Sežana: naj bodo to mistična Postojnska jama, divaški Muzej slovenskih filmskih igralcev, vinorodni griči Sežane, razgled z Vremščice daleč čez kraško planoto ali pa Ankaran, zelena obmorska oaza.
V teh krajih se verjetno še bolj kot drugod pri nas zavedajo, da turisti k njim prihajajo zaradi tradicije in priložnosti, da spoznajo matični Kras – tisti, ki je dal ime vsem drugim krasom po svetu. (Če smo natančni, nemško Karst, saj je bilo to ozemlje med raziskovanjem kraškega sveta del Avstro-Ogrske.)
Iz ljubljanske smeri namesto avtoceste izberite staro magistralko, ki pelje čez presihajoče Planinsko polje, v Planini pa si lahko mimogrede ogledate še Planinsko jamo z veličastnim jezerom in med gozdovi nadaljujete na izhodišče krožne poti v Postojni.
ERAZEM, ŠPIJONI IN RIBICE
Postojna, kraj na prepihu vplivov z vseh strani neba, vabi na sprehod po simpatičnem starem jedru in na obisk Notranjskega muzeja, v svetovni zibelki krasoslovja pa ima posebno mesto čudovit in skrivnosten podzemni svet. Med turističnimi jamami je največja in najbolj obiskana prav Postojnska z zmajevim mladičem, kot pravijo človeški ribici, po njej pa vas večji del pelje vlakec (otroci so ga veseli, košarkarji pa prestrašeno sklanjajo glave). Nasproti vhoda je hotel Jama, ki je od leta 1971 nudil prenočišče milijonom obiskovalcev jame, hkrati pa so se v tajnih prostorih s čisto posebnim komunikacijskim centrom, ki je danes na ogled, do leta 1991 spisale številne zgodbe. Dvojno življenje hotela. Le kaj je res in kaj ni?
Del postojnskega jamskega sistema so tudi manj oblegane, a za družinski obisk primerne Predjamska, Pivka, Črna in Otoška jama. Seveda pa ne smete izpustiti več kot 8 stoletij starega in v Guinessovo knjigo vpisanega Predjamskega gradu, kjer je živel roparski vitez Erazem Predjamski, nato pa se odpravite v Razdrto, od koder se lahko povzpnete po razgled do Vojkove koče na Nanosu.
VELIČASTNO PODZEMLJE DIVAČE
Ko skozi Senožeče prispete v Divačo, se najprej ustavite v parku Škocjanske jame. Obisk muzejske zbirke v sprejemnem centru pričnite z ogledom maket prereza podzemnega kanjona Škocjanskih jam in osrednjega območja parka, nato pa se podajte do edinega naravnega spomenika v Sloveniji, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Na približno 3,5 km dolgi poti vas bo prevzel impresiven svet podzemnega kanjona, ki je na nekaterih odsekih (kljub ograji) kar vrtoglav, denimo Cerkvenikov most, ki se pne 50 m nad strugo. Po izhodu iz Škocjanskih jam si lahko ogledate še 100 m oddaljeno Etnološko zbirko v J’kopinovem skednju.
V Divači lahko v prenovljeni Škrateljnovi domačiji pokukate v Muzej slovenskih filmskih igralcev, kjer izveste vse pomembno o slovenski filmski dediščini, le 500 m naprej pa je še udorna jama Risnik, ob kateri do Divaške jame vodi učna pot Divaški Kras.
NA OKUSEN KAMNITI KRAS
Skozi kraški vasi Povir in Merče pridete v Sežano, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela. Pred staro osnovno šolo se začne pohodniška Kosovelova pot, v mestu pa je tudi botanični vrt z rastlinjakom in kopico eksotičnih dreves.
Tipične kraške pojave, značilne za svet med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino in Brkini, lahko blizu Sežane spoznate na tematski poti Živi muzej Krasa, ki je bila leta 2017 razglašena za najboljšo v Sloveniji. Ljubitelji vina in drugih kraških dobrot zavijte še na krožno pot po vaseh Križ, Tomaj, Dutovlje in Pliskovica, ob kateri je nanizan cvet kraškega vinogradništva.
Nato pa v smeri proti Lokvi in kmalu vas pričaka smerokaz za jamo Vilenica. To s kapniki zelo bogato jamo sicer najbolj poznamo po mednarodni nagradi za literaturo in skoraj 40-letni tradiciji srečanj literatov Srednje Evrope, pozorni opazovalci pa lahko vse do zadnje, Vilinske dvorane prepoznavate številne podobe živali, ki jih je izoblikovala narava. Ko preštejete vse, nadaljujte v Lokev na Krasu, kjer sta zasebni Vojaški muzej Tabor in Pršutarna Lokev s’krasa, po ogledu in slastnih nakupih pa se odpravite na raziskovanje Lipice, kjer žlahtni lipicanci prosto dirjajo po kraški pokrajini.
ZELENI ANKARANSKI POLOTOK
Iz Lipice se mimo Bazovice in nad Trstom odpeljite po obalni poti na Ankaranski polotok z Debelim rtičem, ki je prava zelena oaza ob morju. Med tamkajšnjimi naravnimi posebnostmi izstopa ohranjen flišni klif z naravnim morskim obrežjem ob vznožju. Ker v hladnejšem delu leta verjetno ne boste zaplavali, se posvetite čudovitim razgledom. Sprehodite se lahko tudi po edinem sredozemskem slanem travniku v Sloveniji, ki ga najdete blizu kampa Adria – med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem, benediktinskim samostanom iz 11. stoletja.
Na burno preteklost Debelega rtiča opominjajo številni ostanki 2. svetovne vojne, na delček pozabljenega tradicionalnega življenja v teh krajih pa ohranjena javna krušna peč. Raziskovanje obalne narave nadaljujte še v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, kjer se lahko sprehodite po zanimivi krožni učni poti (2,2 km) z opazovalnico ptic in drugega življa, tipičnega za mokrišča.
STIČIŠČE TREH SVETOV
V notranjost se vračajte po stari magistralni cesti, ki vas v dolgih zavojih čez Črni Kal pripelje v kraja Hrpelje in Kozina, ki ležita na križišču cest Trst–Reka in Ljubljana–Koper. Zahodno od njiju je Krajinski park Beka, kjer se prepleta kar 13 označenih pohodniških in kolesarskih poti, ki med drugim vodijo na Slavnik (1.028 m n. v.), do ostankov 2. svetovne vojne in opuščenega mlina na Glinščici.
Naslednji postanek je Mitski park Rodik, kjer vas oborožijo z informacijami, potrebnimi za obisk stičišča 3 svetov – doline Glinščice z bogato zgodovino, mistične Čičarije in zelenih teras brkinski sadovnjakov; med panoramsko vožnjo po slemenski cesti se ustavite na eni od sadjarskih kmetij. V parku so na 12 skrivnostnih krajih tudi drobci mitskega izročila, ki jih lahko odkrivate peš ali s kolesom.
Nadaljujte v Matarsko podolje in skozi Materijo. V vasi Markovščina zavijte do edine od Matarskih jam, ki jo pozna širša javnost – jame Dimnice, v kateri pozimi hudič prekaja meso. Ali pač ne? Preverite. Na udobni jamski (turistični) poti lahko med drugim občudujete do 22 m visoke kapniške stebre, ki jim pravijo Kiklopi.
V vasi Obrov imate zadnjo priložnost za sprehod do jame Ponikve v Jezerini, nato pa se skozi Prelože in Čelje spustite v Prem ter se skozi Pivko vrnite na izhodišče v Postojni, kjer lahko raziščete še tisto, kar ste preskočili na začetku.
Petra Krnc Laznik, foto: arhivi MPZA, Fokusplus, STO in destinacije – Crochet, Jošt Gantar, Jaka Ivančič, Žana Kapetanovič, Ivan Likar, Alan Kosmač et al.
POSTOJANKE NA POTI:
