Krožni izlet 9

Trnovski gozd, neokrnjeno dinarsko-kraško planoto z izjemnimi razgledi, skrivnostnimi kraškimi pojavi ter bogato floro in favno, obkrožite med raziskovanjem Ajdovščine, Mirna in Kostanjevice na Krasu, Brd in Žirov. Spomladi je narava čudovito zelena, ko pa se jeseni gozd in vinogradi odenejo v zlato rdeče odtenke, ustvarijo fantastično kuliso za sprehode ali kolesarske ture; tamkajšnje sadove narave in pridnih rok pa lahko pokusite tudi na kateri od osmic.

Nizka in ravno prav široka dolina je odprta tako proti blagim vplivom Sredozemlja kot tudi Trnovskega gozda, kjer najdete celo mrazišče in ledeno jamo. Okoliške gore globoko v notranjosti hranijo veliko vode, zato so izviri številni, voda pa zelo dobra – za pitje, čofotanje ali za vodne športe. V Vipavski dolini vam bo v pomoč aplikacija Vipava Valley Outdoor z izbranimi kolesarskimi in pohodniškimi potmi, ki sproti prinašajo tudi opis točk, kjer se je vredno ustaviti.

ZEMLJEVID

POD VIPAVSKIM KRIŽEM

Pot začnite v Ajdovščini, gospodarskem in kulturnem središču Vipavske doline, ki jo s 3 strani obdajajo Trnovska in Nanoška planota, Hrušica ter Vipavski griči, zato ponuja urejene pohodniške in kolesarske poti, pa tudi neskončne možnosti za različna športna in adrenalinska doživetja. Poskrbljeno je celo za nikolišportnike, ki lahko najamejo skuter.

Iz športnega parka Pale se mimo kraškega izvira potoka Hubelj nad Ajdovščino povzpnite na Otliško okno, naravni skalni lok, s katerega se odpira nerealen razgled na celotno Vipavsko dolino. Zato lahko še pred sestopom izberete vinograd gospodarja, čigar vinu se boste prepustili v dolini.

Vipavski vinarji najbolj slovijo po beli zvrsti vipavec in sortnih vinih, med katerimi ima najdaljšo tradicijo vipavska rebula. Priljubljene so tudi druge velike bele sorte, tu in tam boste naleteli celo na starodavne pinela, klarnica, pergulin, pikolit in druge. Posebno mesto ima avtohtona sorta zelèn, ki jo vinarji Konzorcija zelèn posebej ščitijo. Rdečih sort je manj, a tudi te zelo dobro uspevajo, zlasti merlot in cabernet sauvignon.

Poleg vinskih kleti raziščite tudi zgodovinske ostanke Castra, starodavne rimske utrdbe sredi Ajdovščine. Tam si oglejte še Pilonovo galerijo in se sprehodite ob ostankih rimskega obzidja ter stolpih, ki vas popeljejo skozi stoletja ajdovske zgodovine.

Obvezno obiščite tudi kraj, ki mu z nepoznavanjem delamo gromozansko krivico. Diskretno privlačen trg Vipavski Križ (na uvodni fotografiji) je mali biser Vipavske doline, ki bi ga ne smel spregledati noben obiskovalec teh krajev. Nad delno ohranjenim obzidjem se sonči na osamelcu sredi doline, le lučaj oddaljen od Ajdovščine, mimo njega pa že nekaj let pelje označena kolesarska in pešpot, ki se nadaljuje ob reki Vipavi. V Vipavskem Križu poleg 3 gostinskih teras, vinske kleti in trgovinice Darovi Vipavske najdete tudi krasno otroško igrišče z razgledom (sicer pripada osnovni šoli, a nič ne de).

NA HRIB PO RAZGLED

Čudoviti vtisi z Vipavskega Križa (nad Ajdovščino) so krasna popotnica za nadaljevanje proti Kostanjevici na Krasu, kamor se odpeljite skozi Dornberk in Komen.

Na meji z Italijo se srečata rodovitna Vipavska dolina in kamniti Kras. Prvi postanek naj bo vas Temnica in manjša jama Pečinka, ki je zanimiva zaradi prazgodovinskih najdb in naravnih pojavov. Če vas med raziskovanjem ujame noč, prenočite na novem PZA Sela na Krasu in zjutraj nadaljujte v Lokvico. Tamkajšnji muzej Spomni se name hrani osebne predmete in zgodbe vojakov soške fronte, na razglednem vrhu Cerje pa stoji Pomnik braniteljem slovenske zemlje. 25-metrski kamniti velikan na vrhu ponuja razgled na vse strani neba, od Jadrana in Furlanske nižine do Julijcev in Vipavske doline. Interaktivna razstava v 5 etažah stolpa, na kateri izstopa mojstrovina akademika Rudija Španzlja Ples življenja in smrti, prikazuje nesmisel in krutost soške fronte – kraj postavitve ni naključen, saj naj bi prav na Cerju padlo največ slovenskih vojakov.

Na poti v Miren vas z vzpetine prvi pozdravi Mirenski grad, pomemben romarski kraj. V Mirnu obiščite prodajno Galerijo Oskar Kogoj s stalno razstavo njegovih unikatnih del, nato pa prečkajte mejo, saj je pot do Brd najkrajša čez Italijo.

SLOVENSKA TOSKANA?

Če imajo lahko svojo Toskano Hrvati (Istro), jo imejmo še mi. Brda.

Okušanje lokalnih dobrot – sočnih češenj, breskev, marelic, oliv, fig, kostanjev in nenazadnje grozdja, ki sredi jeseni dozori v mlado vino – lahko nadaljujete na gričevnatih vinogradih, ki so čudoviti tako spomladi kot tudi v 50 odtenkih jesenskih barv. Na skoraj vsakem briškem griču, kjer so si Brici uredili domačije, strnjene v naselja, stoji tudi cerkvica.

Najprej zavijte v srednjeveško vas Šmartno, kjer se s potepom po ozkih uličicah ogrejte za sprehod (seveda s fotoaparatom) do približno pol ure oddaljenega Razglednega stolpa Gonjače, ki z višine 23 m omogoča osupljiv 360-stopinjski pogled na Brda, Furlanijo, Alpe in cel severni Jadran. Morda uzrete celo renesančni grad Dobrovo, ki med drugim gosti tudi muzejske zbirke in umetniške razstave, sicer pa se tja odpeljite skozi briške vasi, kjer ne skoparite z degustacijskimi postanki pri manjših (ali večjih) vinarjih – običajno postrežejo rebulo, merlot in chardonnay.

ČEZ TRNOVSKI GOZD

Z Brd se spustite v Solkan, od tam pa skozi Grgar in Čepovan preskočite planoto Trnovski gozd in skozi Cerkno nadaljujte v Žiri – na stičišče Gorenjske, Notranjske in Primorske. Kraj že od sredine 19. stoletja slovi po čevljarstvu, a tudi pri klekljanju niso od muh. V starem jedru obiščite Muzej Žiri, ki predstavlja bogato tradicijo obrti, s katerimi so nekoč pošteno služili. Ko se otroci naveličajo čevljarjev, jih odpeljite v rojstno hišo Leopolda Suhodolčana in na ogled smučarskih skakalnic.

Okoliške gorske grebene zaznamujejo bolj ali manj ohranjene utrdbe Rupnikove linije, ki je varovala rapalsko mejo med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo – podzemno utrdbo na Golem vrhu lahko, na primer, obiščete vsako prvo soboto v mesecu ob 10. uri.

Iz centra Žirov se po regionalni cesti odpeljite proti Logatcu. V zaselku Podklanec zavijete desno mimo dveh stanovanjskih hiš po asfaltirani cesti na Ravensko planoto – držite se desne in parkirajte pri smerokazu za Dole ter povprašajte za pot do Tomaževe kamnite mize v vrtači sredi gozda. Nazaj grede pri Podklancu poiščite še kraške izvire (v enem od njih se v obliki majhnih kapljic pojavlja samorodno živo srebro), 2 km naprej pa lahko v jamah Matjaževe kamre preverite, ali so arheologi pustili kakšno sled neandertalcev.

V BREZNO VEČNEGA LEDU

Skozi Godovič se odpeljite na Col, tam pa zavijte proti Gozdu in v Predmejo, kjer povprašajte za smer do Velike ledene jame v Paradani (severno vznožje Malega Golaka). Jamski vhod je na dnu velike vrtače (1.100 m n. v.), led pa sega do globine 150 m – konec 19. stoletja so tu izrezovali 10–40 kg težke bloke ledu in jih ponoči vozili v Gorico in Trst, od tam pa z ladjami celo v Egipt.

Krožni potep zaključite s spustom v Ajdovščino, kjer lahko ponovite vinsko zgodbo s prve etape izleta, sicer pa pokusite še kak drug lokalni zvarek – na primer sodavico pašareto ali domače pivo iz ajdovske mikro pivovarne. Naj traja! 

Petra Krnc Laznik, foto: arhivi MPZA, Fokusplus, STO in destinacije – Tomaž Bradeško, Jošt Gantar, Katja Jemec, Tomo Jeseničnik, Michael Matti, Marijan Močivnik, Klemen Razinger, Špela Volčič et al.

POSTOJANKE NA POTI:

Ajdovščina

Miren – Kostanjevica

Brda

Žiri